Trump ob slovesu od Šija o fantastičnih sporazumih, a izplen klavrn

Sklenili smo nekaj fantastičnih trgovinskih sporazumov, je danes v Pekingu dejal predsednik ZDA Donald Trump, medtem ko se je z gostiteljem, kitajskim kolegom Ši Džinpingom, sprehajal po vrtovih kompleksa Žongnanhai. Z drugim dvostranskim srečanjem je Trump sklenil dvodnevni obisk in s predsedniškim letalom poletel nazaj proti Washingtonu, poroča STA.

“Sklenili smo nekaj fantastičnih trgovinskih sporazumov, odličnih za obe državi,” je med sprehodom po vrtovih rezidence vodstva kitajske komunistične partije povedal Trump, ki se mudi na prvem državniškem obisku na Kitajskem v svojem drugem mandatu, potem ko je državo obiskal že leta 2017.

“Tako kot vzajemna trgovina bo vzajemen tudi obisk,” je še dejal ameriški predsednik in izrazil upanje, da bo Ši ob morebitnem prihodnjem obisku v ZDA, kamor je povabljen septembra, tako navdušen, kot je sam navdušen nad Kitajsko, navaja britanski BBC.

V poznejši izjavi je Trump pojasnil, da sta s Šijem govorila tudi o “mnogih drugih zadevah” in “razrešila veliko različnih problemov, ki jih drugi ne bi bili sposobni rešiti”. Ena od tem je bila po njegovih besedah tudi vojna z Iranom, v luči katere sta se voditelja že v četrtek zavzela za odprtje strateško pomembne Hormuške ožine, nad katero ima islamska republika ključen vpliv.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so danes vnovič izrazili upanje, da bo v vojni na Bližnjem vzhodu čim prej doseženo premirje, in da se bodo pomorske poti čim prej odprle, poročajo tuje tiskovne agencije. “Nima smisla nadaljevati tega konflikta, do katerega sploh ne bi smelo priti,” so navedli.

Nerešena vprašanja

Trump je z današnjim drugim dvostranskim srečanjem s Šijem in delovnim kosilom sklenil dvodnevni obisk na Kitajskem. Nekaj pred 9. uro po srednjeevropskem času se je vkrcal na predsedniško letalo Air Force One in s pekinškega letališča poletel nazaj proti Washingtonu.

Prvi dan obiska je minil v slovesnem in prijateljskem duhu, čeprav med svetovnima velesilama ostaja več nerešenih vprašanj. Ena spornejših točk je Tajvan, ki ga je kitajski voditelj ob neobičajno neposrednem svarilu ZDA označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih med državama.

Glede na sporočilo, ki so ga ob odhodu ameriškega predsednika iz Pekinga objavili kitajski državni mediji, je Ši označil Trumpov obisk za zgodovinskega in prelomnega. Dejal naj bi, da sta vzpostavila novo izhodišče za “konstruktivne strateške in stabilne odnose” med državama.

“Predsednik Trump upa, da bo Ameriko spet naredil veliko, jaz pa sem zavezan k temu, da bom kitajsko ljudstvo vodil k uresničitvi velike obnove kitajskega naroda,” je poudaril prvi mož drugega največjega svetovnega gospodarstva in pozval k izvajanju “pomembnega soglasja”, doseženega med obiskom, še piše STA.

Boren izplen

Medtem ko je Ši poudarjal dolgoročno stabilnost odnosov z Washingtonom, je Trump iskal predvsem hitre trgovinske zmage, a na koncu odštel brez omembe vrednega izplena, poroča Reuters.

Ameriški uradniki so dejali, da so se dogovorili o prodaji kmetijskih proizvodov Kitajski in dosegli napredek pri vzpostavljanju mehanizmov za upravljanje trgovine, pri čemer naj bi obe strani opredelili neobčutljivo blago v vrednosti 30 milijard dolarjev.

A podrobnosti o teh poslih je bilo malo. Predvsem pa ni bilo znakov preboja glede prodaje naprednih čipov za umetno inteligenco H200 podjetja Nvidia Kitajski, čeprav se je v zadnjem trenutku ameriški poslovni delegaciji pridružil direktor podjetja Jensen Huang.

Pričakovanja so bila visoka tudi za prodajo več sto Boeingovih letal Kitajski. Po nekaterih poročilih so računali na 500 ozkotrupnih letal 737 Max, a je Trump za Fox News dejal, da se je Kitajska strinjala z naročilom 200 letal. To bi bil sicer prvi nakup ameriških komercialnih letal v skoraj desetletju in velik povratek za Boeing na hitro rastoči trg, toda vseeno daleč od pričakovanj. Delnica največjega ameriškega izvoznika je zdrsnila za več kot štiri odstotke.

Trump je državo zapustil tudi brez uradne rešitve problema oskrbe z redkimi zemljami. Ta nišni sektor pesti odnose med državama, odkar je Kitajska aprila lani uvedla nadzor nad izvozom teh vitalnih mineralov kot odgovor na Trumpov carinski val. V dveh dneh poročanja o vrhu kitajski državni mediji tega vprašanja niso niti enkrat omenili, še piše Reuters.